Poslovil se je Jaka Reš
Marjan | 2 marca, 2026
Jaka Reš (v ozadju Mirko)
Za vedno se je poslovil Jaka Reš.
Jaka je bil legenda! Redno se je udeleževal naših tekem “12 ur Kališča”. V koči smo ga bili vsakokrat veseli, saj je s svojo prisotnostjo vedno popestril dogajanje. Srečevali smo se tudi na drugih hribovskih tekmah in maratonih.
Jaka, počivaj v miru!
Tale zapis so objavili na Slo maraton:
Poslovil se je Jaka Reš
“VSAK MARATON NI SAMO V MIŠICAH, JE TUDI V GLAVI”
Na dan največjega smučarskega maratona na svetu se je poslovil Jaka Reš z Radvljice. Vzornik mnogim. Legenda smučarskega teka, biatlona, dela, učiteljevanja, življenja…Jaka Reš je legenda MARATONA kot simbol združevanja zdravega življenja, športa.
Jaka Reš ni samo nekdanji reprezentant, pionir biatlona, kmet, učitelj, profesor, Slovenec z največ pretečenimi maratoni Worldloppeta vključno z Vasaloppetom, športni popotnik.
Še nedolgo nazaj ni bilo športne prireditve na smučeh, v gorah, triatlonu Jeklenih, kjer ne bil zraven. Vedno. Kot dežurni udeleženec. Njegove zgodbe so legendarne.
—
V njegov spomin objavljamo nekaj delčkov, ki smo jih v preteklosti delili na strani Slo maraton. Ko je z vnukom Mihom pri 83 – letih (2019) pretekel Marcialongo (70 km). Dialog v videu je legendaren.
“Mama, ali požegnaš?”, se je začel dialog gospoda in gospe Reš, da je vprašanje odločitve, da se gre na Marcialongo.
“Jaz ne dovolim, potem pa naredi kar hočeš. Kolk pa s trenirov?…..”, je bil odgovor življenjske sopotnice. “Še nikoli nisem odstopil..
Dialog, ko je vprašanje spretnost…(gorenjsko narečje)
-“Ata, se s kej udaru?…”Nč. Doslej se na Marcialongi nism nikoli valov…”
video v komentarju je nauk življenja…
video v komentarju je nauk življenja…….
zgodba o Jaku Rešu v Dnevniku točno izpred 14 let, ko sta se na Pokljuki srečala Jaka Reš in Jakov Fak, navezuje se na zgodbo v Mrkopalju v 60’letih preteklega stoletja in pionirskih časov biatlona
PIONIR BIATLONA
“A ti si Jakov? Iz Mrkopalja? Velikokrat sem tekmoval pri vas, tudi v biatlonu. O, že dolgo nazaj. Ko smo streljali še z mavzericami. Poznaš Sinka Braca? Kaj pa tvoji prsti? So sedaj v redu?” je na enem zadnjih treningov biatlonske reprezentance na sončnem Rudnem polju na Pokljuki 76-letni Jaka Reš segel v roke Jakovu Faku. (pisal se je februar 2012)
Spoznavno snidenje nekdanjega reprezentanta v smučarskih tekih in enega pionirjev biatlona s sedanjim nosilcem slovenske reprezentance na 53. svetovnem prvenstvu v Ruhpoldingu je bilo več kot le srečanje generacij. Je prerez časa, legend, panoge, zgodb.
Jaka iz Radovljice – kljub letom še vedno stalni udeleženec največjih svetovnih tekaških maratonov in s tem pravi vzornik in živa legenda tega športa – je tekmoval še z vojaško puško repetirko nemške izdelave. Tudi leta 1964 na prvem uradnem državnem prvenstvu Jugoslavije v Mrkopalju, šest let po prvem svetovnem prvenstvu v Saalfeldnu. Vodilni funkcionar tedanjega časa je bil Sinko Braco, Fakov sosed. Tudi iz časov, ko je Jaka Reš postal večna legenda biatlona v Mrkopalju.
“Ko sem pritekel na strelišče, je okoli tarč skakal en kuža,” je Jaka začel opisovati svojo najbolj znamenito biatlonsko zgodbo. “Vodja strelišča je bil začuden, kaj njegov pes skače tam okoli. Ko sem ga vprašal, ali naj počakam, pa je brez premisleka dejal, naj gre tekma naprej. Streljal sem v tarčo, kuža pa je samo obrnilo. Ne vem, kaj je ta trapasti pes iskal tam. Morate vedeti, da je bila to še povsem vojaška tekma, streljali smo z vojaškimi puškami.” Razumljivo, da je s tem zasenčil vse zmagovalce spominskega tekmovanja 26 zmrznjenih partizanov, sedaj le tekaškega teka Miru.
Jaka bo legenda za večno.
Sožalje svojcem.
